Omemba: Miklavž Komelj

»poetično približevanje«

»Idrija zrcali nedišeče vijolice«

»Po eni strani vidim svoje umetniško ustvarjanje kot nekaj naravnega in prvinskega, čutnega in emotivnega.«

»Moj atelje je pravzaprav vrt, v katerem gnetem in urejujem zemljo, slikarske materiale, v katere sejem semena navdiha.«

»Slikarski atelje je tudi svetišče!«

»Po očetu silen, po materi mehak, to je sinteza moje osebnosti.«

»Nemcem sem hvaležen, da so me evropsko izobrazili.«

»Zakaj sem šel v Nemčijo? Na to vprašanje ne morem dati točnega odgovora. Morda radi tega, ker sem hotel biti prežet civilizatoričnega duha.«

»V svetu, ki ga preplavlja pripovedništvo in patos, Černigoj ni slikal čustev ali anekdot, temveč je iskal čisto formo, notranjo logiko in strukturo.«

»Pri manifestih je znal biti tako deklarativen in oster. Hkrati pa je pravzaprav zelo prefinjen.«

»V iskanju čiste forme, notranje logike in strukture.«

»Kamen običajno dojemamo kot nekaj neživega in nepremičnega, zato predstava poskuša odkriti ples, ki je v kamnu.«

»Ljudje kamen brez pomisleka in brez meja lomimo iz narave kot material za arhitekturo in infrastrukturo.«

»V predstavi skušamo do kamna razviti nedominanten odnos.«

»Bodi v kamnu, magični ples, / prišle so sanje, odzgoraj, / selijo se misli!«

»Skoraj vsa tehnologija, ki jo uporabljamo, izvira iz kamna. Resno ga izkoriščamo. V predstavi skušamo do kamna razviti nedominanten odnos.«

»S tem je na sledi tistemu, o čemer je v enem od svojih sonetov pisal Michelangelo Buonarroti: da dober kipar nima nobenega koncepta, ki ne bi bil že vsebovan v kamnu.«

»Černigojev opus je zelo bogat, pri čemer je le del kanoniziran v zgodovini umetnosti na Slovenskem, velik del pa je nekako obstal na robu zanimanja umetnostne zgodovine.«

»Hkrati pa je pravzaprav zelo prefinjen.«

»Čutim globoko povezanost z njegovim iskanjem bistva. V svetu, ki ga preplavlja pripovedništvo in patos, Černigoj ni slikal čustev ali anekdot, temveč je iskal čisto formo, notranjo logiko in strukturo. Točno to me nagovarja v njegovem delu: njegova sistematična, skoraj arhitektonska natančnost in odsotnost vsakršne pripovedi.«

»In ker so ta dela danes večinoma neznana, predvsem pa, ker kljub njegovi visoki starosti odražajo veliko mero vitalizma, ljubezen do barvitosti, igrivost in neskončno ustvarjalnost, se ji je zdelo vredno, da jih razstavi.«

»Pri manifestih je znal biti tako deklarativen in oster. Hkrati pa je pravzaprav zelo prefinjen.«

»Razstava predstavlja prav to dvoje – nekaj kanonskih konstruktivističnih del in umetnikova zadnja dela, ki pa prav tako korespondirajo z dogajanji svojega časa, a so ostala nekako na obrobju.«

»Hommage, ki ga je posvetila umetniku, je zanjo več kot zgolj poklon, je dialog.«

»Vsekakor je prav, da je Pranger tudi v Radovljici in sprejemamo ga z odprtimi rokami.«

»Poezija je moj dom.«

»Trepete.«

»Žilažili.«

»Pa ne recite, da vas nisem opozorila ...«

»Neumnež! To noč bodo terjali tvojo dušo od tebe, in kar si pripravil, čigavo bo?«